ČEZMERNA UPORABA? NE, AMPAK PONOVNA UPORABA.
Tisto, česar ne potrebujemo več, ni odpadek, pač pa priložnost, da predmet v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Premislite, ali za staro posteljnino, čevlje ali gospodinjski aparat, ki ste ga nadomestili z novim, res ni druge možnosti, kot da jih zavržete. Ko namreč zavržemo določen izdelek, zavržemo tudi vse vire, ki so bili porabljeni v njegovem življenjskem ciklu.
Ponovna uporaba ni zgolj enkratno dejanje, temveč je odnos do stvari, miselnost in življenjska filozofija, ki jo lahko udejanjimo s tremi preprostimi koraki:
- Premislite – že med nakupovanjem premislite, ali izdelek resnično potrebujete in ali lahko kupite tak izdelek, ki vam bo služil večkrat.
- Predelajte – preden zavržete izdelek, razmislite, ali ga lahko kako drugače uporabite, mu z manjšimi posegi spremenite namembnost ali ga nekomu podarite.
- Ponovno uporabite – uporabljajte izdelke za večkratno uporabo, kupujte rabljene in predelane izdelke.
Naj odvečne stvari ne končajo med odpadki – nekaj nasvetov, kam s stvarmi, ki jih ne potrebujete več.
Premajhna oblačila, smuči in električni mešalnik, ki ga niste uporabljali že leta. Tetina posteljnina, stare značke, škatla neuporabljenih kopalniških ploščic. Pasji povodec, deset let staro kolo, kuhinjski stoli, stari izvodi Cicibana ... Za vas so te stvari brez vrednosti in bi jih brez težav lahko odložili med odpadke. Kaj pa, če jih nekdo potrebuje in bi jih lahko koristno uporabil?
- Bolšji sejem, oglasniki, sejem starin in podarjanje
Ljudje potrebujejo ali si želijo vse mogoče – od orodja in volne do rastlin ali lopate. Vse to lahko za kak evro prodate na lokalnem bolšjem sejmu, seveda pa lahko za vas odvečne stvari na ogled postavite in prodate tudi s pomočjo spletnih oglasnikov. Če imate starine, jih lahko ponudite obiskovalcem sejmov starin, ki so v mestih pogosti ob vikendih, ali pa jih ocenite v najbližji starinarnici. Vzmetnico, štedilnik, še zapakiran laminat ali zbirko starih revij lahko kadarkoli podarite, svoje daritvene ponudbe pa lahko posredujete tudi na radijske postaje in v uredništva mnogih revij in časopisov. - Posredovalnica rabljenih predmetov
Posredovalnice rabljenih predmetov z veseljem sprejemajo predmete, ki so pri vas že odslužili svoj namen. Predmete s prodajo po nizkih, simbolnih cenah vključijo v ponoven obtok. - Komisijske trgovine z rabljeno otroško opremo ter oblačili za otroke in odrasle
Če stvari ne želite prodajati sami, je izvrstna možnost komisijska trgovina, ki vam denar nakaže, ko vašo stvar prodajo. V teh trgovinah sprejemajo in prodajajo rabljena oblačila ter različno otroško opremo (vozičke, avtosedeže, posteljice itd.). - Dobrodelne organizacije, materinski domovi, varne hiše in zavetišča za brezdomce ter zavetišča za živali
Rabljena oblačila, obutev, posteljnina, kuhinjska posoda in otroška oprema ter igrače so dobrodošla pomoč številnim ustanovam. Ker v le-teh včasih nimajo prostora za shranjevanje, prav tako pa je tudi škoda, da bi stvari stale, medtem ko bi jih nekje drugje zares potrebovali, je morda še najbolje, da najprej pokličete v posamezno ustanovo in se dogovorite za prevzem. Informacije o materinskih domovih in varnih hišah ter zavetiščih in dnevnih centrih za brezdomce dobite na vsakem Centru za socialno delo.V zavetiščih za živali z veseljem sprejmejo odeje in brisače ter povodce, ovratnice, hrano in igrače. Za prevzem se predhodno dogovorite z osebjem v zavetišču. - Center ponovne uporabe (Reuse center)
Center ponovne uporabe pri občanih ali podjetjih/ustanovah prevzame, odpelje in pripravi za ponovno uporabo izdelek, ki za nekoga predstavlja odvečno blago. Gre za pohištvo, opremo za dom, računalniško opremo, gospodinjske aparate, igrače, športno in otroško opremo, knjige itd. V CPU je na voljo skoraj vse, kar najdete tudi na bolšjih sejmih in v starinarnicah. Naprodaj so tudi predmeti, ki so jim vešče roke mojstrov in umetnikov spremenile namembnost – na primer omarica za čevlje, ki je bila v prejšnjem življenju igralni avtomat. Center ponovne uporabe daje delo težje zaposljivim, po drugi strani pa pomaga, da stari, odvečni ali poškodovani predmeti zaživijo novo življenje in za simbolično ceno razveselijo nove lastnike. Prvi tovrstni center v Sloveniji od leta 2011 obratuje v Tuncovcu pri Rogaški Slatini, sebi najbližji Center pa lahko poiščete na www.centerponovneuporabe.si.
Preprečevanje nastajanja odpadkov
NAJBOLJŠI ODPADEK JE ODPADEK, KI GA NI
Ločevanje odpadkov je pomembno, še boljše kot to pa je, da poskusimo preprečiti njihovo nastajanje, kar lahko storimo z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju. Odpadki nastajajo ob vsem, kar počnemo – tako doma, v šoli ali v službi, zato moramo do tega pristopiti odgovorno in zavestno preprečevati njihov nastanek.
V TRGOVINI
- Preden greste po nakupih, si napišite nakupovalni seznam stvari, ki jih zares potrebujete. Količino nakupov prilagodite svojim potrebam. Pozorni bodite tudi na rok uporabe, še posebej pri hitro pokvarljivih izdelkih.
- Pred nakupom dobro premislite, ali izdelek resnično potrebujete. Vedno shranite račun in poskusite neposrečen nakup zamenjati za dobropis.
- Pri kupovanju živil in vsakdanjih potrebščin izbirajte izdelke s čim manj embalaže. Skušajte se izogibati nakupovanju pakiranega sadja in zelenjave ter individualno zapakiranih živil (npr. piškotov, čokolad)
DOMA
- Pijte vodo iz pipe. Za na pot si nalijte vodo v bidon ali stekleničko za večkratno uporabo.
- Kadar je mogoče, skušajte uporabljati naprave, ki jih lahko priključite na električno omrežje. Če aparat zahteva uporabo baterij, se odločite za takšne, ki jih lahko ponovno napolnite.
- Kadar organizirate piknik ali zabavo, se poskušajte izogniti embalaži za enkratno uporabo, kot so plastični pribor, lončki in krožniki.
- Biološko razgradljive odpadke kompostirajte doma. Pridelali boste kakovosten humus, ki ga lahko uporabljate na domačem vrtu in pri presajanju rož.
V SLUŽBI
- Tiskajte obojestransko in le dokumente, ki jih zares potrebujete.
- Izogibajte se lončkom za enkratno uporabo iz kavnih avtomatov ter avtomatov za vodo. Namesto tega raje uporabljate steklene kozarce in skodelice.
- Ko si v službo prinesete doma pripravljen obrok, hrano shranite v posode za večkratno uporabo in se izogibajte plastičnim posodam za enkratno uporabo, aluminijastim ter plastičnim folijam.
Problematika zavržene hrane
ZMANJŠAJMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE
Zadnji podatki za Slovenijo so pokazali, da vsako leto zavržemo 170.000 ton hrane, kar je približno 82 kilogramov na prebivalca. To pomeni, da zavržemo tretjino vse kupljene oziroma pripravljene hrane, kar ni zgolj obremenjujoče za okolje, ampak tudi za naše denarnice. Raziskava Evropske komisije je namreč pokazala, da v povprečnem evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov na leto.
ZAKAJ ZAVRŽEMO TOLIKO HRANE?
- Ker naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (npr. sadja in zelenjave).
- Ker ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej.
- Ker kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb.
- Ker na mnoga živila pozabimo in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku, zamrzovalni omari...
- Ker smo zelo občutljivi na higieno živil in datume na označenih živilih.
- Ker pripravimo prevelike količine hrane.
- Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti.
- Zaradi splošnega, kulturno pogojenega odnosa do hrane.
KAKO LAHKO SPREMENIMO SVOJ ODNOS IN ZMANJŠAMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE?
- Načrtujte svoje nakupe
Preverite, katere sestavine že imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupite ravno toliko, kolikor potrebujete. - Preverite datume
Če živila ne potrebujete takoj, izberite raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupite, ko ga boste res potrebovali. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki »uporabno najmanj do«. - Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika
Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od 1 do 5 °C. - Poskrbite za red v hladilniku
Novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite naprej. S pravilnim zlaganjem hrane vam hrane s pretečenim rokom uporabe ne bo treba metati proč. - Uporabite ostanke hrane
Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa lahko pripravimo juho. Tudi kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti kuhane testenine, krompir ipd. - Hrano zamrznite
Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave.
